ETRI skupina na sejmu AGRA 2025: Za trajnostno prihodnost je nujno povezovanje
Ljubljana, 26. avgust 2025 – Pod kozolcem v Permakulturnem centru sejma AGRA v Gornji Radgoni od sobote poteka 13. Povezovalnica podnebnih ciljev, prostor, kjer se stikajo tradicija, inovacije in skupnostne rešitve za trajnostno prihodnost. V prvih dneh so obiskovalci že sodelovali na rokodelskih delavnicah slamnikarstva in pletarstva ter prisluhnili razpravam o ekološkem kmetijstvu in trajnostnih inovacijah.
Letošnja izvedba Povezovalnice pod kozolcem nosi posebno simboliko, saj sovpada z 13. ciljem trajnostnega razvoja, podnebnimi ukrepi, ki poudarjajo pomen sodelovanja pri spoprijemanju s podnebnimi izzivi.
Rokodelske delavnice
V nedeljo je Povezovalnica gostila rokodelske delavnice slamnikarstva, pletarstva in lončarstva, ki so pritegnile tako mlajše kot starejše obiskovalce. Udeleženci so spoznavali bogato dediščino ročnih spretnosti, ki jih vse bolj prepoznava tudi sodobna trajnostna praksa, saj rokodelstvo ne gradi le vezi z naravnimi materiali, temveč tudi s skupnostjo.
Izjava – Marjeta Lužnik, ETRI skupina:
»Rokodelstvo nas uči potrpežljivosti, povezanosti z naravo z lokalno skupnostjo in krepi medgeneracijske vezi. Ko se usedemo k pletarskemu ali lončarskemu delu, začutimo, kako dragoceno je znanje, ki so ga skrbno prenašale generacije pred nami. V Povezovalnici smo želeli pokazati, da lahko prav te tradicionalne spretnosti postanejo navdih za sodobne trajnostne rešitve.«
Okrogla miza – razmislek o kulturi in rezultatih povezovanja
Posebno težo je imela ponedeljkova osrednja okrogla miza z naslovom »Vloga zadrug v razvoju ekološkega kmetijstva in socialnega podjetništva«, ki je potekala pod kozolcem na Povezovalnici podnebnih ciljev. V razpravi so sodelovali ključni predstavniki različnih sektorjev: Mateja Čalušić, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije, Dejan Sukič, predsednik Pomurske ekološke zadruge, dr. Blaž Germšek iz Kmetijskega inštituta Slovenije, Fanči Perdih iz Amarant kooperative ter Lenka Puh iz ETRI skupine. Dogodek je povezovala Jana Petkovšek Štakul iz časnika Finance.
Razprava je osvetlila vlogo gospodarskega in družbenega povezovanja pri razvoju ekološkega kmetijstva, krepitvi lokalnih skupnosti ter doseganju podnebnih ciljev. Sodelujoči so poudarili, da zadruge niso zgolj gospodarske organizacije, temveč mehanizmi za povezovanje ljudi, znanja in virov, ki omogočajo oblikovanje odpornejših modelov razvoja podeželja.
Izjava – Lenka Puh, ustanoviteljica ETRI skupine in družbena inovatorka
»Potrebujemo širše razumevanje zadružništva kot modela sodelovanja, ki krepi lokalne skupnosti in ustvarja bolj odporne sisteme. Zadruge niso le gospodarski subjekti, temveč prostor, kjer povezujemo ljudi, vire in ideje. Tukaj imamo priložnost, da ustvarjamo spremembe po meri človeka – pravične, vključujoče in trajnostne.«
Napovedujemo: Od socialnih inovacij do sviloprejk
Dogajanje se bo nadaljevalo tudi v prihodnjih dneh. Jutri, 27. avgusta, bo v ospredju Dan socialnega podjetništva, ki bo predstavil primere dobrih praks, kot so mini tovarne in inovativni pristopi k ustvarjanju delovnih mest za ranljive skupine. Obiskovalci bodo lahko sodelovali tudi v konceptu Nakup z namenom, ki spodbuja odgovorno potrošnjo in solidarnost.
Poseben poudarek bo namenjen vsebini Majhna bitja, veliki učinki – sviloprejke za dobrobit in čuječnost.
Zadruga Bela murva bo predstavila ponovno uvedbo svilogojstva kot priložnost za trajnostno kmetijstvo, predsednik zadruge Marin Zver pa bo poudaril pomen sviloprejk kot vira kakovostne surovine ter orodja za izobraževanje, terapijo in krepitev podeželskih skupnosti.
V četrtek, 28. avgusta, bo sledil niz predavanj prof. dr. Sama Krefta (ETRI skupina, Sodobna fitoterapija). Osvetlil bo vlogo zdravilnih rastlin pri življenjskih prehodih in hormonskih spremembah, raziskave bele jelke ter tveganja nepravilne uporabe rastlinskih učinkovin. Predavanja bodo ponudila celovit vpogled v fitoterapijo kot podporo zdravju in dobremu počutju.
Povezovalnica podnebnih ciljev pri kozolcu tako tudi letos združuje različne poglede in znanja, predvsem pa dokazuje, da lahko le s sodelovanjem med kmetijstvom, znanostjo, podjetništvom in družbo, oblikujemo odporne modele za prihodnost. Temelj trajnostnih rešitev tako ostaja enak – zelena, pravična in predvsem medsebojno povezana družba.